Koronavirus je določil fokus ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja. Pa vendar ne gre prezreti nekaterih značilnosti starejših zaposlenih oseb, torej vseh, ki so starejši od 55 let.
Jasno je, da se z višjo starostjo pogosteje pojavljajo tudi zdravstvene težave, kar lahko bistveno vpliva na posameznikovo učinkovitost na trgu dela. Poleg starosti in spola ima velik vpliv na psihofizično zdravje zaposlenih izobrazba.
Če so te tri spremenljivke določene in težje spremenljive, pa ne gre prezret, da na psihofizično zdravje zaposlenih nenazadnje zelo vplivajo tudi fizične in psihične značilnosti delovnega okolja. Med prve spada na primer osvetlitev delovnega mesta – svetloba pomembno vpliva na zdravje zaposlenih, ob neprimerni osvetljenosti delovnega mesta lahko pride do trajnih zdravstvenih težav, kot so slabšanje vida, glavoboli ipd. Pomemben dejavnik je tudi hrup na delovnem mestu, ki vpliva na večjo utrujenost zaposlenih, manjšo produktivnost in večje število nesreč na delovnem mestu. Za zaposlene je prav tako pomembno, da je v delovnem prostoru primerna temperatura in možnost prezračevanja. Kadar ni ustreznega prezračevanja in je prisotna visoka vlažnost, pa obstaja večje tveganje za slabše počutje zaposlenih.
Psihofizično zdravje je pomemben dejavnik našega življenja. Ljudje smo psihofizična celota, zato je pomembno, da vzdržujemo tako fizično, kot psihično zdravje. Psihofizično zdravje starejših pa je načeloma slabše in bolj ogroženo od zdravja mlajših oseb. Glede na njihovo ranljivost je pomembno, da je njihovo psihofizično zdravje na delovnem mestu čim manj ogroženo. Podjetja morajo biti pazljiva na težavnost delovnih nalog, ki jih opravljajo starejši zaposleni. Omogočati jim morajo takšne delovne naloge, ki bodo zaposlenim omogočale boljše zaznavanje psihofizičnega zdravja. Podjetje pa bo posledično imelo manj problema s prezentizmom in absentizmom starejših zaposlenih. Prav tako pa bodo starejši zaposleni bolj zadovoljni na delovnem mestu, ter posledično bolj uspešni.
Vir: Psihofizično zdravje starejših zaposlenih; Avtorji: Neža Jus, Sanja Jurjević in Tea Tomažič, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2018
