Zapuščanje podjetja je lahko posledica znakov, ki bi jih lahko opazili še, ko je šlo za bolniške odsotnosti. Nič manj problematičen pa ni “prezentizem” oz. prisotnost na delu, ko posameznik ni v najboljšem stanju, saj to vpliva na učinkovitost, količino napak, kakovost odločitev, širjenje bolezni, … in po raziskavah EuroFounda lahko predstavlja tudi med 2 do 10-krat višji strošek kot nadomestilo za samo bolniško odsotnost. Posledica je v vseh primerih lahko tudi strošek zaposlitve in uvajanja novega sodelavca, kar v povprečju znaša okoli 50 % letne plače zaposlenega (glede na kompleksnost od 15 do 150 %). Razlogi za fluktuacijo so pogosto vezani na plačo, iz naslova zdravja in počutja pa predstavljajo približno tretjino primerov. Povedano drugače, to za podjetje s sto zaposlenimi pomeni približno 150.000 evrov na leto, samo zaradi slabega zdravja in počutja.
Za dejanske bolezni podatki kažejo, da se lahko odsotnosti dela s programi promocije zdravja na delovnem mestu zmanjšajo za od 12 do 36 %, kaže pa, da je morda del tega zmanjšanja mogoče pripisati tudi pozornosti, ki jo sodelavec dobi kot udeleženec takšnih programov in nege, ki je s tem pridobi. Pri odsotnosti z dela namreč ne gre le za bolezni. Kadar so ljudje resnično bolni, jim je veliko do tega, da ozdravijo, kolikor je le mogoče hitro. To najlažje storijo, če počivajo in ne pridejo v službo. Obstaja pa še vrsta drugih dejavnikov, ki so lahko povezani z delovnim okoljem in ki prav tako povzročajo odsotnost z dela. Na delavnici bomo obravnavali najpogostejše situacije in pokazali, kako zavzeti aktivno vlogo, kadar se odsotnost z dela povzpne preko razumnih meja.
Vir: Matic Kadliček: Obvladovanje bolniške odsotnosti, Polet, januar 2020
